sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "v členkovni rabi".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo v členkovni rabi med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zadostna se ne zdi niti opredelitev v členkovni rabi.
Za strokovna in publicistična besedila ni značilna raba konektorjev ko in če v členkovni rabi.
Prislov v členkovni rabi там lahko zamenja tudi тут, če se zanikanje navezuje na sedanjost ali prihodnost.
Nadomesti ga lahko členek absolutno, ki poudarja trditev in je kot členek (ali prislov v členkovni rabi) vključen v vse obravnavane priročnike.
V členkovni rabi pa kot prislov izraža mero , ki je ni dovoljeno preseči .
Dovolj mi je tega ; povedkovnik , prislov , pa še v členkovni rabi .
Saj če bi povedal le polovico , bi bilo dovolj 5. v členkovni rabi izraža ugotovitev , spoznanje resničnega stanja : torej je priznal .
Saj se boš še kam zaletel 4. v členkovni rabi , navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve : zakaj se zdaj razburjate ?
SSKJ2 ga razume kot veznik, ki sicer nastopa v členkovni rabi.
Poudari, da ima posebno vlogo tudi prislov v členkovni rabi там in navede še razlago iz slovarjev (prav tam, 154-155).
Kot veznik v členkovni rabi je določen tudi da, rabljen v kombinaciji z le in samo (Takoj pridem, samo da se oblečem).
Hvala je primer, ki izraža hvaležnost in ga SSKJ2 po prvotni kategorizaciji razume kot samostalnik, ki lahko nastopa tudi v členkovni rabi.
Vseeno izraža nasprotje s prej povedanim, s čimer povezuje besedilo, in je v SSKJ2 označen kot prislov v členkovni rabi.
Členek jasno je po prvotni kategorizaciji prislov, SSKJ2 pa opozarja, da se ta lahko rabi tudi v členkovni rabi.
Fino je primer, ki vrednoti povedano in ga SSKJ2 vključuje kot prislov v členkovni rabi.
Tudi ta je prvotno prislov, vendar ga SSKJ2 že prepoznava kot prislov v členkovni rabi.
SSKJ2 ga spet umesti med prislove v členkovni rabi, po SSČ gre za čustvenostni členek.
V vseh primerih ga SSKJ2 opredeljuje kot veznik, ki se rabi v členkovni rabi.
V obravnavanem gradivu sem ga v členkovni rabi prvič zasledila konec 18. stoletja pri Linhartu.
SSKJ2 ga razume kot prislov v členkovni rabi, SP ga ne obravnava kot členek, ampak kot prislov, SS pa ga ne omenja.